Ribniška Naravoslovna Pot
Sprehod skozi prostrane gozdne sestoje nam bo omogočila Ribniška naravoslovna učna pot. Višinska razlika od začetka poti do Sten Sv. Ane znaša 460 metrov, zato lahko na poti spoznamo tri vegetacijske pasove. Po poldrugi uri hoje in opazovanja narave nas poleg cerkve sv. Ane in planinske koče pozdravi še čudovit razgled na Ribnico, Kočevje, Veliko goro, Novo Štifto in celo oddaljena Snežnik in Nanos, v jasnih in 'spranih' dneh pa tudi na Triglav (z nekdanjega kurišča). V pomoč pri pridobivanju novega znanja je obiskovalcem na voljo vodnik "Skozi gozd do Sv. Ane". Pot, ki je speljana mimo Francetove jame, je primerna za vse starostne skupine – tako za najmlajše nadebudneže kot tudi za starejše, prav tako pa tudi za vse tiste, ki si pridno nabirajo kondicijo za obisk kakšnih višjih in zahtevnejših vrhov.
Začetek poti: konec asfaltne poti pri Riku, urejeno parkirišče tik ob robu gozda, od koder se še malo sprehodimo po makadamu in ob smerokazu na deblu zavijemo levo v gozd.
Nadmorska višina (najvišja): 964 m, Stene Sv. Ane
Težavnostna stopnja: lahka pot
Potrebna oprema: Pohodni (treking) čevlji
Čas: 1 ura 15 minut do Sv. Ane (920 m) in od tam še 20 min do Sten Sv. Ane
Potek poti: Od parkirišča pri Riku do Francetove jame 20 minut, od Francetove jame do Seljana 20 minut (pot se rahlo vzpenja), od Seljana do Sv. Ane pa še 35 minut, kjer je zadnji del bolj strm. Celotna naravoslovno učna pot je dobro označena z oznakami trinajstih točk naravoslovne poti ter seveda s planinskimi markacijami.
Nekaj iz knjižice »Skozi gozd do Sv. Ane«
Ribniška naravoslovna pot ima 13 točk (vsaka je posebej na poti označena z leseno tablo, zelenim hrastovim listom ter številko; opis je v knjižici, tu jih bom naštela, nekatere pa še malo opisala):
1. Gozd in njegove funkcije
2. Nižinski hrastov gozd
3. Ureditvene oznake v gozdu
4. Življenje gozda
5. Francetova jama
6. Gozdna tla
7. Kmetija Seljan – To je hribovska kmetija s stoletno preteklostjo, saj že v franciscejskemu katastru iz leta 1823 za k.o. Gorenja vas najdemo med lastniki Jožeta Oberstarja, Zapuže št. 5. Isti priimek in naslov se je ohranil do danes. Od tu se prvič odpre razgled na dolino pa tudi Sv. Ana se od tu zelo lepo vidi. Posebno jeseni je gozd od Seljana do Sv. Ane ena sama paleta prelivajočih se barv. .... itd. ... (Sicer pa je enkratno tudi pozimi, sonce prav dolgo ostane na Sv. Ani zaradi njene lege... in ko se že v dolini vleče meglica, je tam še prav lepo sončno...)
8. Predgorski bukov gozd
9. Kopišče in oglarjenje – Oglarjenje je bilo v preteklosti pogost način izkoriščanja gozdov, posebno v odročnih predelih, kjer bi spravilo manj vrednega lesa ne preneslo stroškov prevoza do tržišča. ....Po pripovedovanju (takrat) 85-letnega J. Kluna iz Dolenjih Lazov so oglje tod kuhali Italijani. Hkrati se je kadilo iz 4, 5 ali celo 6 kop hkrati. Italijani so s svojimi družinami živeli v baraki v Dulah za Sv. Ano. Na njivah za Sv. Ano so ogljarji sadili krompir za lastne potrebe. Tako je bilo do leta 1914, ko se je začela 1. svetovna vojna in so bili ogljarji mobilizirani.
10. Sveta Ana na Mali gori – Cerkev sv. Ane je gotovo najbolj markantna točka celotne naravoslovne poti. Sv. Ana velja za zelo priljubljen cilj izletnikov in planincev. Sv. Ana na Mali gori je z 920 metri nadmorske višine najvišje ležeča cerkev ribniške župnije. Ima staro in pestro zgodovino. Že urbar iz leta 1576 imenuje Sv. Ano kot ribniško podružnico. Valvasor piše, da je imela tri oltarje: sv. Ane, sv. Uršule in sv. Neže. Danes obstaja samo glavni oltar sv. Ane. Na levi strani glavnega oltarja je še kip sv. Uršule, na desni pa lesen kip sv. Neže. Oltarno sliko (na platnu) sv. Ane z Marijo in Jezusom v naročju hranijo v župnišču. Cerkev je bila v svoji zgodovini večkrat poškodovana, a jo je prizadevnim domačinom vedno uspelo popraviti in tako ohraniti do danes. V letih 1987 – 1990 je bila ta podružna cerkev ponovno v celoti obnovljena. Obenem so pred cerkvijo v zemljo vgradili betonsko kapnico za vodo, ki se uporablja za pitje. Na koncu so vaščani iz soseske ob finančni pomoči podjetja RIKO v zvonik namestili še nov 360 kg težak bronast zvon, ki je nadomestil po vojni odstranjenega. (Pred parimi leti je bil še posebej obnovljen zvonik – zunanji del; dandanašnji pa gradijo poleg cerkve prizidek v namen zakristije – dokončan leta 2007). Na mestu današnje cerkve Sv. Ane je bilo v starejši železni dobi utrjeno gradišče s trojnim nasipom. Okoli gradišča so arheologi ugotovili več gomil, blizu cerkve pa našli mnogo črepinj iz tiste dobe. Malo pod vrhom Sv. Ane se nahaja kresišče iz 15. stoletja, ki ga omenja tudi Janez Vajkard Valvasor. Kadar so Turki prodirali iz Bele Krajine v Srednjo Kranjsko, so kresovi goreli po temle vrstnem redu: Vinica, Poljane ob Kolpi (hrib Perigel), Kostel (na gori Skrilj), Fridrihštajn nad Kočevjem, ali na Črnem vrhu nad Ložinami, Ribnica (pri sv. Ani), Ortnek (na Grmadi), Turjak (Sv. Ahac), Ig, Ljubljana. Poleg 'ognjenega' telefona' so imeli na kresiščih tudi možnarje, s katerimi so v opozorilo streljali. ....
11. Nekdanja kmetija in mežnarija – Planinsko kočo pri Sv. Ani na Mali gori so postavili planinci na mestu nekdanje zapuščene kmetije. Na mestu današnje planinske koče je že pred več kot 170 leti stala kmetija Antona Blatnika, Zapuže št. 6. Kmetija je obsegala kamnito hišo, lesen hlev in 'šupo' ter dvorišče. Vse skupaj je merilo 205 kv. sežnjev ali 7,37 arov. Kmet Blatnik je imel še nad 15 ha travnikov, dobre 4 ha gozda in za dober hektar njiv. Vse skupaj predstavlja lepo zaokroženo celoto s površino 20,38 ha. Po pripovedi že omenjenega 85-letnega domačina iz Dolenjih Lazov, Janeza Kluna, je gospodar Blatnik kmetijo zapil v gostilni 'Pri Štanfeljcu', ki je stala nasproti nekdanje ribniške policijske postaje. Gospodar je imel ženo in 4 otroke. .... Pri Blatnikovih so imeli v hlevu 12 glav živine. Potem so jih nekega dne izselili od doma, ker je oče že prej pri gostilničarju zastavil celo kmetijo. .... Družina je kmetijo zapustila najbrž okoli leta 1850. ... Pri Blatnikovih so za Sv. Ano sadili krompir, pšenico, ječmen, proso, koruze pa ni bilo. Od sadja je bilo največ sliv ter hrušk in jabolk....
12. Ptice in divjad v gozdu
13. Razgledišče pri Stenah Sv. Ane