Triglav (2.864 m), 20. in 21. 7. 2019 – vabilo

Planinsko društvo Ribnica vas v soboto, 20. julija, in nedeljo, 21. julija 2019, vabi na 

TRIGLAV (2.864 m).

• Odhod: v soboto, 20. julija, ob 3. uri z avtobusne postaje pri cerkvi v Ribnici.
• Prevoz: organiziran.

• Izhodišče: Rudno polje (1.347 m).

• Načrt poti: 
  -  Prvi dan: Rudno polje (1347 m)–Studorski preval (1892 m)–Vodnikov dom (1817 m)–Konjsko sedlo (2020 m)–Dom Planika (2401 m)–Triglav (2964 m)– Dom Planika (2401 m, spanje)
  -  Drugi dan: Dom Planika (2401 m) - Konjsko sedlo (2020 m)–Vodnikov dom (1817 m) –Studorski preval (1892 m)–Rudno polje (1347 m).

• TočkaSlovenske planinske poti: Dom Planika pod Triglavom (2.401 m), Triglav (2.864 m).
• Višinska razlika: 1.517 m.
• Čas hoje: prvi dan 9 ur, drugi dan 6 ur (z vključenimi postanki).             
• Zahtevnost poti: zelo zahtevna pot, kondicijsko zahtevna tura.

• Potrebna oprema: 
  Osebna oprema:
  - vremenu in razmeram primerna osebna planinska oprema, 
  - nahrbtnik,
  - visoki, čez gleženj segajoči planinski čevlji z dobro narebrenim podplatom!,
  - rezervna kratka in dolga majica,
  - vetrovka,
  - topla oblačila,
  - kapa, rokavice,
  - zaščita pred soncem (sončna očala, sončna krema in krema za ustnice, kapa s šildom), Tehnična oprema:
  - zložljive pohodne palice, 
  - plezalni pas, 
  - čelada, 
  - samovarovalni komplet, 
  - zaščitne rokavice za ferate, 
  Dokumenti:
  - osebna izkaznica, 
  - zdravstvena izkaznica, 
  - plačana planinska članarina za leto 2019,
  ter dobra volja in varen korak

• Hrana in pijača med pohodom: iz nahrbtnika, v Domu Planika bo možnost večerje in zajtrka (proti plačilu na željo udeleženca po ceniku koče).

• Prijave z akontacijo: v torek, 16. julija, ob 19. uri, v pisarni PD Ribnica (Škrabčev trg 5, Ribnica). 
• Akontacija: 36 EUR.
  V ceno je vključeno: organiziran prevoz, prenočitev na skupnih ležiščih v Domu Planika pod Triglavom (s 50 % popustom za člane PD, turistična taksa v višini 1,60 EUR po osebi in promocijska taksa v višini 0,40 EUR, uporaba posteljnine v višini 2,00 EUR).

• Vodja ture: Stane Babič, vodnik PZS, informacije: 041 415 308 in Tomaž Pahulje, vodnik PZS, informacije: 041 368 252.

• Opis:
  Triglav je 2864 m visoka gora, ki se nahaja v osrčju Julijskih Alp. Z omenjeno višino je Triglav najvišja gora na ozemlju Slovenije, hkrati pa je tudi najvišja gora v Julijskih Alpah. Na vrhu stoji Aljažev stolp, katerega je leta 1895 postavil Jakob Aljaž, takratni župnik na Dovjem. V Aljaževem stolpu lahko v primeru nevihte vedri do 5 ljudi. Sicer pa je danes Aljažev stolp zaščiten kot kulturni spomenik in kot tak zelo pomemben pri ohranjanju kulturne dediščine.
  
  Triglav je svoj prvi obisk dočakal 26. 8. 1778, ko so se na vrh povzpeli štirje srčni možje, katerih spomenik stoji v Bohinju. Ti srčni možje so bili Luka Korošec, Matevž Kos, Štefan Rožič in Lovrenc Willomitzer.
  
  Sicer pa se nam z vrha Triglava odpre lep razgled, ki seže vse od Jadranskega morja, prek Dolomitov in Visokih Tur do Karavank, Kamniško Savinjskih Alp, Pohorja, prek skoraj celotne Slovenije do najvišjih vrhov Julijskih Alp.
  
  Potek ture:
  S parkirišča na Pokljuke se bomo po kolovozu usmerili v smeri planine Konjščice. Kolovoz, ki gre takoj v strnjen gozd, se hitro položi in se po nekaj minutah lahkotne hoje spremeni v peš pot, ki se nadaljuje ob levem bregu potoka Ribnica. 
  
  Tu gre pot v pas rušja in grmičevja in se postopoma začne strmeje vzpenjati. V zgornjem delu vzpona proti Jezercam se nam z desne priključi pot z Rudnega polja, mi pa bomo nadaljevali naravnost po zmerno strmi poti, ki nas bo v nekaj minutah nadaljnje hoje pripeljala do Jezerc, kjer se pot položi in zavije v levo. 
  
  Sledi lahkotna hoja do table, ki označuje osrednje območje TNP-ja, nato pa se pot prične zmerno vzpenjati ob hudourniku (sprva studenček). Pot višje preide na desno stran hudournika (gledano iz smeri vzpona) in se nato prečno vzpne do Studorskega prevala.
  
  S prevala, od koder se nam odpre lep pogled na Bohinjsko stran, nadaljujemo naravnost (levo Ablanca, desno Veliki Draški vrh in ostro desno Srenjski preval) po poti, ki se prične spuščati in se po nekaj korakih spusta obrne v desno. Sledi še kratek spust, nato pa se pot nadaljuje v prečenju, sprva pobočij pod Velikim Draškim vrhom in kasneje Toscem. Ko pridemo na neporaščena južna pobočja Tosca bomo prišli do manjšega razpotja, kjer se v desno odcepi nemarkirana pot na Tosc (odcep je označen). Le nekaj korakov naprej, pa se nam z leve skoraj neopazno priključi pot z Uskovnice.
  
  Nadaljujemo naravnost po razgledni poti, ki se prične obračati vse bolj v desno, pri tem pa preide na vse bolj strma pobočja Tosca. Naprej pridemo do umetno izklesane skalne police, preko katere vodi široka in padajočemu kamenju izpostavljena pot (pozor - aktiven podor!). Omenjeno polico prehodimo v rahlem spustu, nato pa pot zavije v levo in se za kratek čas vzpne po nekoliko ožji poti. Naprej se pot položi in preide na manj strma pobočja. Le malo naprej pridemo na označeno razpotje, kjer se nam z leve priključi pot iz doline Voje. Nadaljujemo naravnost v smeri Vodnikovega doma (rahlo levo Velo polje) po zložni poti, s katere se nam kmalu odpre lep pogled na Triglav. Pot naprej se vrne pod pobočja Tosca in nas ob prečenju melišč v nekaj minutah pripelje do Vodnikovega doma na Velem polju. 
  
  Od doma nadaljujemo naravnost v smeri Triglava (desno navzgor Bohinjska vratca). Pot naprej se zmerno vzpenja in preči pobočja pod Vernarjem. Že kmalu pa naletimo na prvo jeklenico, ki nam pomaga "premagati" kratko polico. Pot naprej se vzpenja po melišču in nas nato pripelje do strmega skalnega skoka. Dobro zavarovana pot nas po strmih stopnicah pripelje na vrh tega skoka. Sledi nekaj metrov prečenja po strmem pobočju, nato pa nas pot pripelje na prostrana območja v bližini Konjskega sedla, le tega pa dosežemo po krajšem spustu.
  
  S sedla nadaljujemo levo v smeri Planike (naravnost Kredarica in Staničev dom, desno Krma) po razmeroma strmi poti, ki se prečno vzpenja proti zahodu. Višje nas vse bolj razgledna pot pripelje na neizrazit greben, kjer le ta zavije v desno in se prehodno nekoliko položi. Naprej markirana pot po desni strani obide večjo vrtačo, nato pa se začne obračati proti levi. Sledi še približno 10 minut vzpona in pot nas pripelje do doma Planika pod Triglavom.
  
  Od Planike nadaljujemo po desni strani planinskega doma po markirani poti v smeri Triglava (levo Triglav čez Triglavsko škrbino, desno Kredarica). Pot naprej se najprej rahlo spusti, nato pa se postopoma začne vzpenjati. Po nekaj minutah lahkotne hoje, pridemo do kratkega skalnatega dela, kjer se prečno vzpnemo po rahlo izpostavljeni polici. Pot naprej zavije nekoliko v desno in s skalnih pečin preide v gruščnat svet, preko katerega se vzpnemo do vstopa v plezalni del. 
  
  Že od daleč vidna markacija nas usmeri v izrazito grapo, skozi katero se s pomočjo jeklenice povzpnemo na lepo razgledno točko. Pot naprej zavije levo, se najprej strmo vzpne, nato pa se nadaljuje po razčlenjenem skalovju. Občasno zelo strma in na vseh težjih mestih tudi dobro varovana pot, pa nas višje pripelje na greben Malega Triglava, kjer se nam z desne priključi nekoliko težavnejša pot s Kredarice.
  
  Nadaljujemo naravnost po grebenski poti, le ta pa nas v nekaj 10 korakih nadaljnje hoje pripelje na vrh Malega Triglava. Z Malega Triglava, od koder se nam odpre lep pogled na vrh in večji del poti, ki je pred nami, se pot rahlo spusti, nato pa nas pripelje na neizrazito sedelce med obema vrhovoma. Pot naprej se ponovno prične vzpenjati, po dobro varovani grebenski poti. Tej zelo razgledni in na posameznih delih tudi zelo strmi poti, nato sledimo vse do vrha Triglava (vir: Hribi.net).

Lepo povabljeni!

Srečno in varen korak,

PD Ribnica

Program PD Ribnica v letu 2019 - pohodi in aktivnosti

V društvenih prostorih lahko dobite novi program pohodov in izletov v letu 2019.

Prav tako je objavljen tu, na spletni strani PD Ribnica, od koder si lahko datoteko prenesete na svoj računalnik s klikom na povezavo >>> PROGRAM PD RIBNICA 2019.

Vabljeni z nami na zanimive potepe doma in v tujini.

Gremo skupaj varneje v gore!

Obvestilo: Vsem članom sporočamo, da z letom 2019 planinsko društvo ne bo več sposojalo opreme (kamor sodijo plezalni pas, samovarovalni sestav, čelada, cepin, dereze) in si jo morajo udeleženci pohodov zagotoviti sami.

Planinska članarina 2019

Spoštovani člani in članice PD Ribnica in s tem planinske organizacije (PZS)!

Obveščamo vas, da je društvenih prostorih PD (Škrabčev trg 5, Ribnica) v času uradnih ur vsak torek ob 18. uri (v zimskem času) že možno plačati planinsko članarino za leto 2019.

Vse člane prosimo, da članarino poravnajo čim prej oz. čim prej v začetku leta, da boste zavarovani na svojih planinskih pohodih in izletih. Članstvo v planinski organizaciji je pogoj za udeležbo na planinskih pohodih, prav tako pa ste člani zavarovani na planinskih poteh tekom svojih izletov v gorah.

Več o planinski članarini v letu 2019 >>> (vrste članstva, cenik ter seznam ugodnosti).

Preberite tudi: Članarina PZS 2019 v znamenju pomoči pri gradnji koče na Korošici.

Gremo skupaj varneje v gore!
PD Ribnica

--------------------------------------------------------------------------
Vrste in višina članarine za leto 2019

B/člani društev v tujini je vrsta članarine samo za člane zamejskih planinskih društev in drugih društev s sedežem izven Slovenije, ki plačajo prispevek za PZS v višini 14,75 €, ugodnosti so z nekaterimi izjemami enake kot pri članarini B. 

Tuji državljani, ki so člani slovenskih planinskih društev, imajo z upoštevanjem splošnih pogojev, na voljo vse vrste članarine, razen B/društva v tujini.

IN članarina je na voljo za društva, ki izvajajo programe za delo z oz. vključujejo v svoje delo osebe s posebnimi potrebami in invalide, ki jim je odvzeta (delno ali v celosti) poslovna sposobnost oz. podaljšana roditeljska pravica. Ta status posamezniki pridobijo z odločbo sodišča. Društva in PZS lahko ob včlanitvi zahtevajo vpogled v odločbo iz katere izhaja odvzeta poslovna sposobnost. 

Do družinskega popusta so upravičene družine, ki plačajo članarino v isto društvo za vse družinske člane sočasno. Za družinske člane se poleg staršev štejejo še mladi do vključno 26. leta, ki niso zaposleni ali so brez lastnih dohodkov, ter osebe, ki jim je delno ali v celoti odvzeta poslovna sposobnost (IN) in so člani družine. Za družino se šteje tudi mati samohranilka ali oče samohranilec z vsaj enim otrokom. Enako velja tudi za istospolne partnerje z otroki.

Razen enostarševskih družin je do družinskega popusta upravičena družina, ko se včlanita oba starša in otroci!

Višina popusta je 20 % za vsakega člana, razen za člane A, ki imajo popust enak nominalni višini popusta članov B (5 €). Člani B1 niso upravičeni do družinskega popusta.

Ribniški planinci na petem srečanju pri Sv. Ani

V soboto, 20. oktobra, je Planinsko društvo Ribnica pri Planinski koči pri Sv. Ani na Mali gori pripravilo že peto srečanje članov društva, in sicer z namenom, da se člani PD Ribnica družimo tudi na skupnih srečanjih pri naši koči, se imamo lepo, poklepetamo o preteklih dosežkih ter gremo smelo novim ciljem in vrhovom naproti. Srečanja se je v res krasnem, sončnem jesenskem dnevu udeležilo skupno štirindvajset članov. Člani so se zbrali ob vznožju Sv. Ane, se skupaj podali k Sv. Ani in do naše planinske koče tik pod vrhom. V uvodu srečanja je predsednik pozdravil vse zbrane, izpostavil dosežke društva letošnjem letu, pohvalil in zahvalil se je markacistom za skrb ter lepo urejeno in označeno planinsko pot, še posebej pa se je zahvalil vsem vodnikom v PD Ribnica za pripravo, organizacijo in vodenje pohodov. Vsi pohodi so bili vodeni na visokem nivoju. Zahvalil se je tudi vsem ki so po svojih močeh pomagali na druge načine, ter seveda vsem dežurnim za opravljeno dežurstvo v naši koči in vsem, ki so se udeležili delovnih akciji pri sanaciji posledic lanskega vetroloma. Vodniški odsek PD Ribnica je že pripravil program izletov in pohodov v prihajajočem letu 2019, tako da je predsednik zbrane člane že povabil k udeležbi na zanimivih pohodih, seveda ni še razkril vseh načrtov, saj je v tistem času šlo še za delovno gradivo, z veseljem pa je bil razkrit dvodnevni pohod na Triglav. Na koncu je društvo udeležence pogostilo s kranjsko klobaso in čajem ter s kavico in sladkimi dobrotami. Vsak udeleženec je na srečanju prejel praktično darilo – lep dežnik z znakom PD Ribnica, da bi z njim 'držali gor vreme', kot so dejali v starih časih. Malo za šalo, malo za res. Zagotovo pa je, da smeha, iskrivega obujanja spominov, smelih načrtov in prijetnega klepeta tisto soboto ni zmanjkalo. Saj vemo: lepo je iti v hribe, a še lepše je iti v hribe s prijatelji.

Zdenka Mihelič

Veselo srečanje članov PD Ribnica pri koči pod Sv. Ano
Foto: Nejc Hočevar

Ribniški planinci na vrhovih pod Storžičem

Ribniški planinci se podajamo na različne vrhove in planinske poti. V soboto, 29. septembra, se je tako skupina osmih planincev z vodnikoma PZS Romanom Petelinom in Stanetom Babičem podala na manj znane vrhove ob veliko bolj znanem Storžiču. Precej strma pot jih je iz naselja Mače vodila do Hudičevega boršta (1328 m) in tamkašnjega prijaznega planinskega zavetišča, nato na Srednji vrh (1853 m) in Mali Grintovec (1813 m), od tam pa so sestopili do Planinskega doma na Kališču (1534 m) in nazaj na izhodišče v Mače. Vreme jim je lepo služilo, bilo je toplo za ta letni čas, sončno pa toliko, da so se jim odprli lepi razgledi na Storžič, Cjanovco in sosednje vrhove in doline. Vodja pohoda Petelin je še dejal: »Ob poldne, ko smo bili na Srednjem vrhu, se je iz doline začela valiti megla, tako da je popoldne postalo oblačno in hladneje. A vzdušja v skupini tega ni zmotilo, imeli smo se lepo, vzdušje je bilo dobro.« Udeleženci so bili zadovoljni s turo in z lepimi razgledi na kranjsko dolino z vrhovi. Lačne trebuščke pa so nasitili v gostilni Dežman.
Zdenka Mihelič

Zadovoljni udeleženci pohoda na Srednji vrh in Mali Grintovec
Foto: Roman Petelin

Ribniški in kočevski planinci že na 12. skupnem pohodu

Planinski društvi Ribnica in Kočevje kot društvu sosednjih občin sodelujeta dobro in že mnogo let na raznih področjih delovanja, sem štejemo tudi skupne pohode. Letošnji skupni pohod, ki je potekal 16. septembra v organizaciji PD Kočevje, je bil dvanajsti, odpravili pa smo se v Zahodne Julijske Alpe. Skupno se nas je iz obeh društev udeležilo petindvajset udeležencev z vodniki PZS, ki smo se v dveh skupinah povzpeli na 2420 metrov visoki Špik Hude police. Vodja pohoda, vodnik Simon Figar je s pomočniki vodniki Tomažem Špeharjem, Milanom Mlakarjem, Stanetom Babičem, Romanom Petelinom in Zdenko Mihelič popeljal skupino A po zelo zahtevni poti oz. ferati, imenovani Pot Leva. Skupino B je vodil vodnik Jože Poje, pomočnik pa je bil Marjan Intihar. Naša prevoza sta nas pripeljala na planino Pecol (1.510 m), od tam pa smo se skupaj najprej povzpeli do koče Rifugio di Brazza (1.660 m). Od koče smo v dveh skupinah nadaljevali našemu vrhu naproti. Skupina A se je prek prostranih travnikov planine Pecol pod ostenjem Montaža napotila proti sedlu Forca dei Disteis (2.201 m), kjer se je širni razgled še bolj odprl in kjer nas je pozdravila kozorogova družinica. Nadeli smo si tehnično opremo za ferate in se s sedla prek melišča povzpeli po običajni poti na Montaž. Nekoliko pred začetkom Pipanove lestve smo se usmerili desno na Pot Leva. Ferata poteka po z jeklenico zavarovanih prepadnih policah, po katerih smo prečili pobočja Špika nad Plazom v smeri na vzhod. Police so prekinjene z nekaj strmimi skoki, prav tako strmo, skoraj čisto navpično smo se spustili nato tudi v Škrbino nad Cijanerico (2.242 m), od tam pa je sledil še izpostavljen, zavarovan vzpon po zahodnem ostenju Špika Hude police in vertikalni, približno desetmetrski visoki žični lestvi dalje proti vršnemu delu gore, kjer smo prečili manj zahtevna travnata pobočja. Od tu smo v nekaj minutah po lahki poti dosegli vrh Špika Hude police. Naužili smo se razgledov, sonca, dobre malice, nato pa do koče Rifugio di Brazza in do našega parkirišča na Pecolu sestopili po lahki poti. Skupina B se je na Špik Hude police od koče povzpela in z njega sestopila po lahki poti s številnimi serpentinami. Čudovit dan je bil za nami, izbira pohoda je bila odlična. Veseli smo bili zadovoljnih udeležencev, ki so bili navdušeni nad prostranostjo, razgledi in srečanji z rogatimi spremljevalci, s kozoroginjami in mladimi kozorogi. Naslednje leto organiziramo skupni pohod Ribničani in ideje smo o tem in ostalih pohodih v letu 2019 že oblikovali.

Zdenka Mihelič

Ribniški in kočevski planinci iz zahtevnejše skupine zadovoljni na Špiku Hude police. Foto: Zdenka Mihelič 

Ribniški planinci pri dveh gorskih oknih

Ribniški planinci smo se v zadnjem obdobju povzpeli na dva čudovita vrhova in si v dnevnik Slovenske planinske poti odtisnili dva žiga v redni in en žig v razširjeni del. V rednem, obveznem delu naše več kot šeststo kilometrov dolge vezne poti (odprte avgusta leta 1953), prve v Evropi in kot take prve na svetu, smo si v juliju pritisnili žig na vrhu 2.547 metrov visokega Prisojnika in v Erjavčevi koči na Vrišču, v razširjenem delu naše najstarejše transverzale pa smo dobili nov žig v avgustu na Visokem Kaninu.

Turo na Prisojnik ali Prisank smo v soboto, 28. julija 2018, izvedli v dveh skupinah. Tudi vreme je bilo na naši strani, bil je čudovit sončen dan, z rahlimi oblaki kot senco nad nami. Prva, osemčlanska skupina se je pod vodstvom vodnice PZS Zdenke Mihelič in pomočnikov vodnikov Simona Figarja in Romana Petelina podala po Kopiščarjevi poti, imenovani tudi Jeseniška pot, ki poteka skozi Prednje Prisojnikovo okno. Pot so jeseniški kovinarji pod vodstvom Trentarja Antona Kravanje – Kopiščarja zgradili leta 1948 in spada med najdrznejše v naših gorah. Če ne bi bilo jeklenic in klinov, kjer smo se dosledno samovarovali, bi bil na določenih mestih mogoč prehod le s težavnim plezanjem do IV. težavnostne stopnje. Pot zahteva precej spretnosti v skalah, prav tako v ozkem preduhu, hkrati pa nudi lepe razglede, med njimi tudi na podobo Ajdovske deklice v steni Prisanka. Druga, tričlanska skupina pod vodstvom vodnika Staneta Babiča je ubrala Grebensko pot, ki poteka mimo Prednjega Prisojnikovega okna, a skozenj ne gre. Na vrhu smo se vsi srečali, si veselo čestitali, pomalicali in skupaj sestopili na Vršič po Južni oziroma Slovenski poti, kjer smo bili prav tako pazljivi, saj vemo, da smo na vrhu šele na polovici poti. Zadovoljni po prehojeni poti smo se okrepčali v Erjavčevi koči.

18. avgusta 2018 nas je pot vodila na Bovško. Z gondolo smo se iz Bovca odpeljali na Kanin, na D postajo na višini 2.202 metra, in se podali na dve uri in pol oddaljeni Visoki Kanin (2.587 m). Pot je na določenih mestih lepo zavarovana z jeklenico in klini, vsi pa smo jo v štirinajstčlanski skupini pod vodstvom Zdenke Mihelič in pomočnikov vodnikov Simona Figarja in Staneta Babiča ter pomočnika pripravnika za vodnika Tomaža Pahuljeta lepo, složno in ubrano premagali. Prav tako varno kot vzpon je potekal tudi sestop, a tokrat le do razpotja s potjo na Prestreljeniško okno. Pred razpotjem smo si nadeli še plezalne pasove in samovarovalne sestave, medtem ko smo čelado na glavah že imeli. Sledil je vzpon do Prestreljeniškega okna, in sicer po drobirju in nadalje ob jeklenicah. Bili smo izjemno veseli, da smo doživeli in videli okno od blizu. Čeprav smo se zaradi bližajoče se nevihte in grmenja od tam podali nazaj do gondolske žičnice in nismo prehodili še nove, lani zgrajene ferate in poti na Prestreljenik, pa nismo bili žalostni. Nasprotno, navdušeni smo bili nad čudovitim pohodom, kjer smo varno sestopili, na koncu pa se ustavili še na slastnem obedu v Bovcu. 

Zdenka Mihelič

Zadovoljni na vrhu čudovitega Prisojnika s Triglavom v ozadju. Foto: arhiv Zdenke Mihelič

Navdušeni smo bili nad Prestreljenikovim oknom. Foto: Zdenka Mihelič

Ribniški planinci na tritisočaku

   Planinci PD Ribnica smo se v soboto in nedeljo, 26. in 27. avgusta, odpravili v Avstrijo, kjer smo se pod vodstvom vodnice PZS Zdenka Mihelič in pomočnika vodnika PZS Simona Figarja varno povzpeli na 3282 visoki Petzeck in prav tako varno sestopili nazaj v dolino do naših jeklenih konjičkov. Skupno nas je bilo na pohodu sedemnajst zagnanih planincev in planink iz ribniškega in kočevskega konca, ki sta nas Tomaž Pahulje in Andrej Hočevar v dveh kombijih popeljala po avstrijskih cestah do izhodišča in nazaj domov.

   Bila sta to res čudovita dneva v luštni družbi, na planinskih poteh so nas spremljali voda, slapovi, mehke trave in trdni oprijem na sivo-črno-svetlečih skalah, smaragdno zelena jezera, odlično vreme v času našega pohoda, koča Wangenitzseehütte, širni razgledi ...
Izjemno razgledni Petzeck je najvišji vrh v skupini Schober, kjer se s svojimi 3283 višinskimi metri ponosno dviguje nad dolinami pod njim in v pozdrav okoliškim vrhovom, tudi Velikemu Kleku oz. Grossglocknerju, najvišjemu avstrijskemu vrhu. Tudi nam so se odprli vsi širni razgledi, ki so segali v dalj in še dlje, videli so se vsi najvišji grebeni gora vse tja proti Dolomitom. Skupina Schober, ki leži južno od skupine Velikega Kleka v Visokih Turah, med našimi gorniki ni toliko znana. A prav zaradi ohranjene prvobitne pristnosti nedotaknjene narave je še posebej vredna obiska. Tam si z avtomobilom in žičnicami ne moremo pomagati, velike višinske razlike moramo premagati kar peš. Vendar je ta nedotaknjeni kotiček Alp zelo zanimiv in privlačen, številni vrhovi so drzno ošiljeni, pokrajino zaljšajo slikovita jezerca, številni slapovi, pa tudi ledenikov ne manjka, čeprav jih prav hitro pobira – tudi tega pod Petzckom, nanj smo v prečenju prečili le na kratki položni razdalji. Dobro oskrbovanih koč je precej, po večini ležijo v zatrepih dolin. Mi smo spali v zares lepi koči z odlično hrano in prijaznim osebjem, v koči Wangenitzsee Hütte na višini 2508 metrov malo nad jezerom Wangenitzsee. Petzeck zaradi svojih značilnosti in lepot spada tudi med šestdeset vrhov prijateljstva, ki so razpostrti po Italiji, Sloveniji in Avstriji.
In kot je ena izmed udeleženk zapisala, »je bil to pohod, ki si ga lahko samo želiš. Ves čas sem imela občutek, kot da sanjam. Okoli mene je bilo namreč toliko lepote, kot jo lahko le redko kje srečaš. Iskrena hvala obema vodnikoma, tako Zdenki kakor tudi Simonu. Hvala obema šoferjema Tomažu in Andreju, ki sta nas še po naporni hoji varno pripeljala v domače okolje. In nenazadnje hvala vsem udeležencem pohoda, ki so s svojo dobro voljo in pozitivno energijo naredili pohod, ki mi bo večno ostala v spominu, kajti to je bil le moj prvi tritisočak. In kot pravijo: prvega nikoli ne pozabiš.«

Zdenka Mihelič

Na 3283 metrov visokem Petzcku nas je spremljalo čudovito sončno vreme, širni razgledi, sreča v srcih in veselje na obrazih.
Foto arhiv: Zdenka Mihelič